Imeti mora certifikat

V teh časih se zdi, da proizvajalci kozmetike prav tekmujejo med seboj, kdo bo ponudil bolj naraven izdelek. Kako se lahko prepričamo, da njihove trditve, zapisane na embalaži, držijo? Kaj izrazi »naravno«, »ekološko«, »bio« ali »organsko« prinesejo določenemu kozmetičnemu izdelku? Ste vedeli, da evropska zakonodaja dopušča, da na izdelku piše »naravno«, že če je v njem le od enega do petih odstotkov naravnih sestavin? Bi morali zato podrobno prebirati deklaracije, pogosto napisane tako na majhno, da bi potrebovali lupo? Bi se morali poučiti o vseh tistih kemijskih izrazih, ki predstavljajo sestavine, za laika pa so mnogo preveč zapletene?

Ne, ni potrebno. Prav zato, da bi se izognili zavajanju, nepoznavanju ali celo zlorabam »naravnih« izrazov, so bile v svetu ustanovljene različne neodvisne ustanove, ki so zapisala standarde, ki jih morajo kozmetični izdelki izpolnjevati, da zadostijo določenim oznakam. Ko proizvajalci dokažejo, da so zahtevam standarda zadostili, jim določene organizacije podelijo certifikate, s katerimi dokazujejo, da izdelek ustreza določenim kriterijem povezanih s sestavo, predelavo, proizvodnjo, ekologijo, kontrolo in podobnim.

Ko bomo torej naslednjič kupovali kozmetiko, na embalaži poiščimo katerega od mednarodno priznanih certifikatov, s katerimi proizvajalec zagotavlja, da se drži določenih pravil. Najpogostejši certifikati, ki v povezavi s kozmetiko govorijo o naravni in zdravju prijazni sestavi izdelka, so:

• BDIH: to je certifikat nemškega industrijskega in trgovskega združenja, ki je izdalo znak za naravno in ekološko kozmetiko. Zagotavlja, da je izdelek iz naravnih rastlinskih surovin, pretežno iz certificirane ekološke predelave; dovoljena je uporaba naravnih konzervansov ter omejena uporaba naravnim identičnih konzervansom. Nima pa preglednosti glede deleža naravnih sestavin
• ECOCERT: organizacija certificirane ekološke pridelave in predelave; zahteva, da je pro oznako »naravna in ekološka kozmetika« naravnih vsaj 95 % sestavin ter najmanj 10 %  vseh sestavin glede na skupno težo; pri oznaki »naravna kozmetika« pa mora biti vsaj 50 % sestavin ekološkega izvora ter najmanj 5 % vseh sestavin glede na skupno težo.
• NATRUE: združenje ekoloških pridelovalcev naravne in ekološke kozmetike; znak potrjuje, da so izdelki v največji meri naravni. Imajo tri standarde: Natural Cosmetics (naravne, a ne nujno ekološko pridelane sestavine), Natural Cosmetics with organic portion (izdelek vsebuje vsaj 15 % kemični nespremenjenih sestavin in največ 15 % sestavin sintetiziranih iz naravnih snovi) in Organic Cosmetics (izdelek mora vsebovati najmanj 20 % kemično nespremenjenih naravnih sestavin in maksimalno 15 5 sestavin, sintetiziranih iz naravnih snovi; vsaj 95 % naravnih sestavin mora biti nadzirane ekološke pridelave)
• AIAB/ICEA: združenje kmetov, ekologov in ekoloških društev, ki certificirajo kozmetiko s čim manjšim vplivom na okolje, ki vsebuje rastlinske sestavine naravnega in ekološkega kmetijstva. Prepovedana je uporaba dermatološko toksičnih sestavin, sintetično izdelanih, živalskih sestavin, sintetičnih barvil, silikona ipd.